NUŠO EMO MIKLAVEC težko predstavimo na kratko. Težko tudi geografsko lociramo njeno pripadnost, razen tega, da jo umestimo na Zemljo, pa še od tu nam občasno uide (kar boste lažje razumeli, če boste prisostvovali pogovoru z njo). Nuša zase pravi, da jo je posvojil Egipt, kjer živi zadnji dve leti. Sicer je večino svojega življenja živela v Sežani, v času študija v Kopru, pozneje pa tudi v Ljubljani. Uradno je slovenistka in lektorica, neuradno pa še marsikaj. Njeno mladost je zaznamovalo delovanje v nevladnih organizacijah, od domačega MC Podlaga do ljubljanskega društva za zaščito živali. Pozneje je v okviru društva Špikapoka v Sežani organizirala vadbo hatha joge in niz izobraževalnih večerov za telo in duha. Kot ljubiteljica kulture je bila zunanja sodelavka Kosovelovega doma Sežana in Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači.

Od malih nog zasleduje tisto včasih očem skrito in pogosto nedoumljivo, kar naj bi bila rdeča nit človeštva. Tako se je seznanila z različnimi metodami, od numerologije do nevrolingvističnega programiranja in različnih transformacijskih tehnik. A prav stari Egipt je v njej prebudil védenje, ki je onkraj metod in temelji na preprosti zakonitosti: vse je živo in med seboj povezano. Po tej šamansko obarvani poti stopa Nuša danes in ne glede na pogojenost okolja, v katerem živi, sledi preprostim resnicam svojega srca.

 

O tem, kaj so stare egipčanske mistične šole, kako je biti žen(sk)a v muslimanskem okolju in modernem Egiptu, kaj Egipt pravzaprav je: od rigoroznih pravil do čisto samosvojega, beduinskega sveta in tančice antičnega, pod katero se skrivajo temeljne modrosti razvoja človekove zavesti, je z Nušo govorila Helena Č. Gerželj.

 

 

  • Kdo: Nuša Ema Miklavec
  • Kdaj: 30. november 2018, ob 20. uri
  • Kje: Kosovelova soba Ljudske univerze Sežana